Drugi tir: Divača - Koper
Obstoječa železniška proga Divača-Koper poteka po topografsko izrazito neugodnem terenu in zaradi velikih vzponov predstavlja ozko grlo na slovenskem železniškem omrežju. Študije so pokazale, da enotirna, elektrificirana proga Divača-Prešnica-Koper v bližnji prihodnosti ne bo več zadoščala zaradi naraščajočega prometa koprske luke ter utemeljile potrebo po gradnji drugega tira od Divače do Kopra.
Proga Divača-Koper je del V. vseevropskega transportnega koridorja, ki je v celoti vključen med prednostne projekte EU na področju transporta. Vlada RS je aprila 2005 sprejela Uredbo o Državnem lokacijskem načrtu (v nadaljevanju: DLN) za drugi tir železniške proge na odseku Divača-Koper. Trasa nove proge se načrtuje tako, da bo omogočena priključitev železniške proge Trst-Divača.
Predora T1 in SCT1 sta predvidena kot del enotirne železniške povezave Divača-Koper na odseku Divača-Črni Kal.
Predor obsega glavno predorsko cev GCT1 dolžine 6.726,8 m in vzporedno servisno predorsko cev SCT1 dolžine 6.683,1 m. Obe predorski cevi sta medsebojno povezani preko trinajstih prečnikov, v skupni dolžini cca 325 m. Projektna dokumentacija obravnava približno polovico predora, in sicer med stacionažami km 6+329,00 (meja obdelave) in km 9+679,3 m, vključno z južnim portalom predora. Skupna obdelana dolžina znaša 6683,2 m, od česar je glavna cev GCT1 obdelana v dolžini 3363,1 m in servisna cev SCT1 v dolžini 3320,1 m.
Geološke razmere v trasi glavne in servisne cevi so zelo podobne. Litološka sestava vzdolž obeh cevi je enaka, prelomne strukture so tudi identične v obeh ceveh. Generalna usmerjenost glavnih struktur poteka precej prečno na traso tako, da preseka obe cevi na približno istih lokacijah. 77 % južne polovice predora poteka skozi zakrasele apnence, zgornje kredne in paleocenske starosti, ki so razpokani, vendar tektonsko v glavnem niso močno prizadeti; v trasi predora jih seka le tu in tam kakšen izrazitejši prelom. Od km 9,0 dalje preide trasa v flišne plasti, v katerih se nahaja tudi južni portal.
Območje možnega zakrasevanja se pojavlja na 90 % trase predora, kjer ta poteka skozi apnence. Predor T1 poteka po ozemlju močno razvitega krasa, na katerem je bilo registriranih 177 kraških jam. Iz dosedanjih raziskav vemo, da bo predvidena trasa drugega tira železnice na območju predora T1 (od stacionaže km 2+979 do stacionaže okoli 9+679) potekala preko hidrogeološko zahtevnega ozemlja tako z vidika same gradnje, kot tudi vpliva na okolje. Temu primerno so predvidene projektne rešitve, tako da je delno predor popolnoma vodotesen oz. ne vpliva na podzemne hidrogeološke sisteme.
Sodelujoči projektanti in projektne organizacije
SŽ-PP d.o.o. - vodilni partnerč
Lineal d.o.o. - dostopne ceste in pripravljalna dela
Ponting d.o.o. - viadukti
Elea iC d.o.o. - predori
Tip projekta: Predor
Dolžina odseka: 6683,2m
Investicijska vrednost: 121.000.000 €
Čas izvedbe: 2019 -
Investitor: DŽI, Direkcija za železniško infrastrukturo
Storitve: Geološko-geomehanske raziskave, hidrogeološke raziskave za potrebe izdelave projektne dokumentacije PZI, izdelava projektne dokumentacije za predore
